Dijaška organizacija Slovenije za bolj vključujoče izobraževalno okolje

Dijaška organizacija Slovenije za bolj vključujoče izobraževalno okolje.

Svetovne migracije so del vsakdana 21. stoletja. Ljudje z raznovrstnimi razlogi bežijo v daljno tujino v upanju po boljšem okolju, državnem miru, priložnostih za delo in izobrazbi. Ob prihodu v državo, kjer migranti želijo živeti, igra veliko vlogo predvsem integracija. Vključevanje ali integracija je dvosmeren proces in zahteva medsebojno prilagajanje obeh strani. Zaradi tega je Dijaška organizacija Slovenije v sklopu projekta evropske dijaške organizacije OBESSU – Seeds for integration, organizirala okroglo mizo z naslovom “Izobraževanje za vse”.

Migracije so tema, ki se je mnogo ljudi izogiba, tako zaradi neutemeljenega strahu kot tudi zaradi napačnih prikazov teme s strani množičnih medijev. Na okrogli mizi, z gostjo iz Mirovnega inštituta ter s tremi govorci, ki prihajajo iz Iraka, Sirije in Bosne in Hercegovine, je potekala debata prav o tem. Vsi skupaj so izrazili strinjanje, da mediji ustvarjajo napačno sliko, ki se nato vtira v slovensko družbo. Na ta na način se oblikuje popačena slika o migrantih, malo pa je v resnici tistih, ki so kakšnega migranta v Sloveniji spoznali ali srečali.

‘’Interesa veliko, a ur učenja je veliko premalo.’’

Eden glavnih načinov integracije ob prihodu v novo državo je učenje jezika. Migranta iz Sirije in Iraka sta izrazila, da kljub 300 uram slovenskega jezika, ki jim pripadajo ob odobritvi azila, to na žalost ni dovolj za osvojitev jezika. Zatorej morajo biti izredno samoiniciativni, saj večina služb zahteva višje znanje slovenščine. Ob pogovoru z njima sta dejala, da se osnove slovenskega jezika v tem času lahko naučiš, a da to vseeno ne zadostuje. Zaradi tega je toliko težje tudi najti svoje stanovanje Ljubljani, opozarjata pa tudi, da prihaja do velike diskriminacije s strani oddajalcev stanovanj, ki se zgovarjajo na to, da bi za najemnike raje imeli Slovence.

“Politične meje ne smejo predstavljati ovire, katere ni možno prečkati in svoje življenjske poti nadaljevati v drugem kraju, na drugi strani modro-zelene kroge.” je povedala Meliha, dijakinja 4. letnika Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, ki se nam je kot gostja pridružila na razpravi.

Vsi smo prebivalci Zemlje, vsi smo njeni državljani. Politične meje ne smejo predstavljati ovire, katere ni možno prečkati in svoje življenjske poti nadaljevati v drugem kraju, na drugi strani modro-zelene krogle. Posebej je treba poudariti tisto oviro, ki jo kljub temu, da na mestu, kjer so se ljudje po naključju rodili ni več varno za njihovo življenje, ni možno prečkati. Tudi če preidejo na drugo stran, jih čakajo številne druge ovire, ki nastanejo zaradi predsodkov, stereotipov in nenaklonjenosti do drugačnosti.

Projekt, ki ga je organizirala Dijaška organizacija Slovenije, kaže na to, da so se ljudje začeli zavedati, da drugačnost ni grožnja, niti ovira, temveč pot, s katero se lahko dopolnjujemo in nadgrajujemo.

Meliha je med debato na kratko predstavila svojo zgodbo, za katero pravi, da vseeno ni tako huda, kot zgodba beguncev. “Nisem begunka, prihajam pa iz drugega kulturnega okolja z drugo vero.” Melihi se v novo družbo z njene strani, kljub težavam z jezikom, ni bilo težko asimilirati, vendar ob tem dodaja: težava sem bila jaz drugim, drugi se niso mogli navaditi na mojo drugačnost.

Iz dneva v dan pa predsodki in stereotipi izginjajo, ljudje dojemajo drugačnost kot pozitivno lastnost posameznika, za kar so med drugim zaslužne delavnice, projekti in okrogle mize – kot je tudi projekt Dijaške organizacije Slovenije.