Poklicna matura

O maturi

Poklicna matura je oblika zaključnega izpita, sestavljena iz skupnega in izbirnega dela, skupaj štirih predmetov. Z njo si kandidati pridobijo strokovno izobrazbo in jim daje pravico nadaljevanja študija v višjih in visokih strokovnih programih z ustreznimi vpisnimi pogoji.

V primerjavi s splošno maturo poklicna matura ne omogoča vpisa v univerzitetne študijske programe. Če se kandidat, ki bo ali je opravil poklicno maturo, želi vpisati v univerzitetni študijski program (če vpisni pogoji to dopuščajo), mora poleg poklicne mature opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature (5. predmeta). Ta izpit opravlja na šoli z gimnazijskim programom v enakih rokih kot veljajo za splošno maturo.

Prijava na maturo in izpitni roki

Kandidati se k poklicni maturi prijavijo na šoli oziroma organizaciji za izobraževanje odraslih, na kateri so se izobraževali, oziroma končali zadnji letnik. Rok za oddajo prijave k poklicni maturi je vsako leto objavljen v maturitetnem koledarčku. Kandidati, ki nimajo statusa dijaka, se prijavijo na šoli, na kateri so se izobraževali. Po dveh letih po zaključku izobraževanja pa se lahko prijavijo na katerikoli šoli, ki izvaja program, po katerem so se izobraževali.

Za opravljanje izpita iz posameznega predmeta splošne mature (5. predmet), pa se kandidati prijavijo na šolo, ki izvaja splošno maturo, v enakih rokih, kot veljajo za splošno maturo.

Roki

Poklicna matura poteka v treh izpitnih rokih:

  • spomladanski rok (v maju in juniju)
  • jesenski rok (avgusta in septembra)
  • zimski rok (februarja naslednje leto)

Predmaturitetni preizkus kandidate seznani z vsebino in postopki izvedbe pisnega dela poklicne mature. Izmenično se izvaja predmaturitetni prezkus iz prvega ali tretjega predmeta (slovenščine, italijanščine, madžarščine ali matematike in tujega jezika).

Ocenjevanje

Pri poklicni maturi pisne izdelke ocenjujejo učitelji posameznega predmeta na šoli. Izpitne pole iz materinščine ter drugega tujega jezika, kjer so vprašanja esejskega tipa, lahko ocenjujeta dva neodvisna ocenjevalca. Če se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.

Ustne izpite točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zadnjem letniku šolanja.
Praktični izpit (izpitni nastop, izdelek ali storitev) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se opravlja in točkuje ločeno.

Uspeh pri posameznih delih izpita se ocenjuje v točkah in v takšnem razmerju, kot je navedeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezen predmet in v navodilih za ocenjevanje. Doseženo skupno število točk kandidata pri posameznem predmetu (največ 100) se nato na podlagi meril, ki jih določi Državna komisija za poklicno maturo na predlog državnih predmetnih komisij, pretvori v ustrezne ocene. Uporablja se petstopenjska lestvica (1-5), v pri izpitu iz materinščine pa osemstopenjska (1-8). Kandidat lahko pri poklicni maturi zbere največ 23 točk.

Če kandidat pri posameznem predmetu ne zbere dovolj točk za pozitivno oceno, lahko pod določenimi pogoji vseeno pogojno opravi izpit iz tega predmeta. Pri tem predmetu mora zbrati vsaj 80% točk, ki so potrebne za pozitivno oceno, pri vseh ostalih predmetih pa mora biti ocenjen z najmanj 3.

Tri dni po objavi rezultatov imajo kandidati možnost, da zahtevajo vpogled v izpitno dokumentacijo in na podlagi vpogleda lahko vložijo ugovor na ugovor na način izračuna izpitne ocene ali ugovor na oceno

Uporabne informacije: