O maturi
Splošno maturo opravljajo dijaki gimnazij in maturitetnega tečaja ter je pogoj za nadaljevanja študija na višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih programih. Splošno maturo lahko opravlja tudi vsak, ki ni uspešno opravil 4. letnika gimnazije ali maturitetnega tečaja in je v letu, v katerem bi opravljal splošno maturo, dopolnil najmanj 21 let (“21-letnik”).
Sestavljena je iz petih predmetov. Obvezni del obsega tri predmete, izbirni del pa dva predmeta.
Prijava na maturo in izpitni roki
Za opravljanje splošne mature se morajo vsi kandidati prijaviti do roka, objavljenega v maturitetnem koledarčku. Dijaki 4. letnika gimnazije se prijavijo na šoli, ki jo obiskujejo, oziroma to za njih stori šola. Tisti, ki maturo opravljajo kot “21-letniki” in kandidati, ki želijo opravljati posamezni predmet splošne mature, pa imajo dve možnosti. Prijavo lahko oddajo na šoli, na kateri želijo opravljati splošno maturo iz izbranega predmeta ali jo oddajo na Republiški izpitni center, ki nato določi šolo, na kateri bodo opravljali splošno maturo iz izbranega predmeta.
Roki
Splošna matura poteka v dveh izpitnih rokih:
- spomladanski rok (v maju in juniju)
- jesenski rok (avgusta in septembra)
Predmaturitetni preizkus je namenjen seznanitvi kandidatov s potekom in izvedbo splošne mature ter preverjanju njihovega že pridobljenega znanja. Obsega preizkus znanja iz najmanj enega predmeta skupnega dela splošne mature, katerega vsako leto določi Državna komisija za splošno maturo.
Ocenjevanje
Pri splošni maturi pisne izdelke ocenjujejo zunanji ocenjevalci v skladu z vnaprej pripravljenimi ocenjevalnimi merili. Praviloma pisni izpit oceni en zunanji ocenjevalec, v primeru da izpitne pole vsebujejo vprašanja esejskega tipa, pa Državna komisija za splošno maturo lahko določi, da jih ocenita dva neodvisna zunanja ocenjevalca. Ustni izpiti, izpitni nastopi, vaje in seminarske oz. raziskovalne in druge naloge, ki so del splošne mature, pa so ocenjeni interno. Ocenijo jih profesorji oz. mentorji kandidatov na šoli.
Uspeh pri posameznih delih izpita se ocenjuje v točkah in v takšnem razmerju, kot je navedeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezen predmet. Doseženo skupno število točk kandidata pri posameznem predmetu (največ 100) se nato na podlagi meril, ki jih določi Državna komisija za splošno maturo na predlog državnih predmetnih komisij, pretvori v ustrezne ocene. Uporablja se petstopenjska lestvica (1-5), v primeru opravljanja izpita za določen predmet na višjem nivoju pa osemstopenjska (1-8). Kandidat lahko pri splošni maturi zbere največ 34 točk.
Če kandidat pri posameznem predmetu ne zbere dovolj točk za pozitivno oceno, lahko pod določenimi pogoji vseeno pogojno opravi izpit iz tega predmeta. Pri predmetih obveznega dela mora pri predmetu zbrati vsaj 80% točk, ki so potrebne za pozitivno oceno, pri ostalih predmetih biti pozitivno ocenjen ter pri vsaj dveh doseči oceno 3. Pri predmetih izbirnega dela pa mora pravtako zbrati 80% točk potrebnih za pozitivno oceno, ostale predmete pozitivno opraviti ter pri vsaj enemu dobiti oceno 3.
Tri dni po objavi rezultatov imajo kandidati možnost, da zahtevajo vpogled v izpitno dokumentacijo in na podlagi vpogleda lahko vložijo ugovor na ugovor na način izračuna izpitne ocene ali ugovor na oceno.
Uporabne informacije:
- Pravila za izdelavo seminarske naloge pri splosni maturi
- Navodila za izvedbo maturitetnega izpita iz glasbe
- Pravila za izvajanje vaj pri geografiji
- Pravila za izvedbo internega dela splošne mature iz zgodovine
- Informacije za “21-letnike”
- Zakon o maturi
- Pravilnik o splošni maturi
- Pravilnik o varovanju izpitne tajnosti pri maturi
- Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami